Mokri vrtovi bleščijo
v zlatu večernem. Temnijo
že skednji rjavi, s slamo kriti.
Deževne kapljice šumijo
v vetru večernem na tla.
Tiho, žalostno je sredi srca.
Sadovi pobrani, latniki prazni,
v njih še zadnje listje gori,
lastovke so raz stolpove odletele,
v temni daljavi še ptič se glasi.
Vse je tiho, vse umira
v zlato melanholijo večera.
Polje temní, v srcu tesnó
se odraža zeleno nebo.
Srečko Kosovel
Vendar moje voščilnice niso tako otožne...ravno nasprotno!
Spodnja je nastala zadnje dni septembra za našega družinskega vodovodarja Janija.
Rezljala sem res veliko časa, ampak moj sin vodovodarja vseeno ni našel :-(
Tile dve pa sta bili za Alana in njegovo okroglo obletnico.